APDEJT.si

Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.

Gozdni minister bo razkril podrobnosti o trenutnem stanju gozdov v Hessnu, ki obsegajo približno 898.000 hektarjev.

Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.

Ameriško pritožbeno sodišče je ustavilo kalifornijski zakon, ki bi od velikih podjetij zahteval, da poročajo o finančnih tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami. Drugi zakon, ki zahteva letno razkritje emisij ogljika, zaenkrat ostaja v veljavi. Ti zakoni bi bili najobsežnejši tovrstni v državi in bi povečali transparentnost ter spodbudili podjetja k zmanjšanju emisij. Gospodarska zbornica ZDA je zahtevala ustavitev zakona.

Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.

Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.

Nemčija skupaj z drugimi državami na podnebni konferenci poziva k jasnemu načrtu za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Poudarja se, kdo zavira napredek in kdo podpira prehod na čistejše vire energije.

Nekdanji in sedanji liberalni senator sta se sklicevala na Roberta Menziesa sredi pozivov k ohranitvi enotnosti pod vodstvom Sussan Ley kljub strankarskim pretresom glede politike podnebnih sprememb. Spor se dogaja v Avstraliji.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Francija, Španija in še sedem drugih držav so na podnebnem vrhu pozvale k uvedbi posebnega davka za zasebne lete ter potnike v prvem in poslovnem razredu. Zbrana sredstva naj bi se namenila za financiranje podnebnih ukrepov.

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.

V večini regij v Nemčiji je danes manjša verjetnost snega za božič kot pred 50 leti. Analiza podatkov RND razkriva, katere regije so izjema in kakšne so možnosti za sneg v vaši regiji.

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Dolgotrajna suša v Čilu, ki traja že 15 let zaradi nizkih padavin in najtoplejšega desetletja doslej, trenutno blažijo talilne vode ledenikov v Andih. Vendar pa je mednarodna raziskovalna skupina, v kateri je sodeloval tudi Inštitut za znanost in tehnologijo Avstrija (ISTA), izračunala, da močno skrčeni ledeniki do konca stoletja ne bodo več mogli ublažiti podobnih megasuš.

Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.

Povečana uporaba zemeljskega plina za pogon območja Greater Toronto in Hamilton "podkopava" prizadevanja za zmanjšanje emisij ogljika, kaže novo poročilo. Agencija za regionalno podnebje The Atmospheric Fund poroča, da so se emisije v letu 2024 povečale za en odstotek, kar je počasneje kot v prejšnjih letih.

Avstralski premier Anthony Albanese je izjavil, da Avstralija ne bo vetirala kandidature Turčije za podnebno konferenco COP v skladu s pravili ZN, ki zahtevajo soglasje. Ta odločitev je močan udarec upanju Južne Avstralije, da bi gostila dogodek.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je z vojaško parado sprejel tuvalujskega premierja Feletija Tea v predsedniški palači. Predsednik Lai je izrazil prepričanje, da bo obisk poglobil dvostranske odnose in omogočil skupno soočanje z geopolitičnimi izzivi in podnebnimi spremembami, s ciljem izboljšanja blaginje ljudi in napredka obeh držav.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.